V torek, 25. 6. se nas je 5 trenerjev skupaj s 27 otroki zbralo za Izletniško kmetijo Tratnik. Kljub rahlemu dežju smo hitro postavili šotore in se pogreli ob prvem zajtrku v koči. Čeprav oblačnost ni izginila, se je skupina odpravila do plezališča, da je preverila stanje skale. Ker je bila ta dovolj suha, smo lahko prvi dan vsi prevzeli sendviče in prispeli do sektorja Luska ter tam preplezali nekaj prvodnevnih smeri. Zaradi spremenljive vremenske napovedi smo plezanje morali prej zaključiti in nazaj do šotorov prišli pol ure pred nalivom, kjer smo se skrili pod streho in kartali ter igrali namizne igre do večerje. Za pokušino spanja v šotorih je bilo tudi ponoči moč slišati nekaj kapljic, a ko smo se naslednji dan zbudili, je bila trava že suha.
V sredo, 26. 6. smo zajtrkovali prej kot ponavadi, saj smo zaradi slabe vremenske napovedi namesto v skalo šli plezat v Plezalni center Celje. S tremi avti smo se vsi odpeljali v Celje, kjer smo imeli celo dvorano rezervirano samo za nas. Ko smo morali spočiti roke, smo se igrali z nogometno ali košarkaško žogo v dvorani za steno, ko smo bili spočiti pa smo lahko plezali na samovarovalnih sistemih, varovali drug drugega in se izkusili tudi v hitrostnem plezanju. Po 6 urah plezanja smo bili vsi že utrujeni, zato smo se usedli v avtomobile in se odpeljali proti Kotečniku. Nismo pa sedeli za dolgo, saj smo se dober kilometer pred kampom ustavili in začeli s tekom v hrib proti težko pričakovani večerji v gostilni. Tek je služil kot trening za naslednji dan, ko nas je čakal pohod na Šmohor.
Tretji dan je na otroke čakala tradicionalna pavza, ko namesto v plezališče dan preživimo za Domom na Šmohorju. Po 5-kilometrskem pohodu smo prispeli na vrh Šmohorja, kjer smo igrali odbojko in kartali, po kratkem nalivu pa smo prehodili (nekateri pa pretekli) še pot nazaj do kmetije. Tam smo pojedli večerjo, nato pa uživali v nastopu enega od trenerjev, ko nam je ob ognju zaigral na harmoniko.
V petek smo se po zajtrku razdelili v dve skupini. S prvo sta 2 trenerja šla v sektor Oboki, z drugo pa so 3 šli v sektor Pisani svet. Najdaljše plezanje je potekalo prav v petek, a nas je kljub tokrat dobri vremenski napovedi tudi v petek iz plezališča pregnal dež, zaradi katerega se je skupina iz Pisanega sveta morala prej umakniti pod streho kampa.
V soboto smo se zbudili in takoj začeli s pospravljanjem šotorov. Zadnji dan smo preživeli v plezališču, ko smo odšli v sektorja Maska in Nos. Tekmovalni trening je tu osvojil Kotečnikove klasike, kot so Zlata in Srebrna streha, preden smo se vrnili nazaj med šotore in se še zadnjič podružili za odlično večerjo, ob kateri pa smo si želeli ohladitev dežja tudi zadnji dan. Druženje se je nato končalo, ko smo ob 18ih zapustili 5-dnevni tabor v Kotečniku.
Zahvale Kmetiji Tratnik za hrano in nastanitev, staršem za pravočasne prihode in odhode, otrokom za lepo obnašanje in dobro voljo ter trenerjem za ogranizacijo. Se vidimo naslednje leto!
